Do dogovorov o razvoju regij še veliko dela, so pa že narejeni koraki v pravo smer
Na 10. redni seji Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija so bile obravnavane teme, ki so ključnega pomena za uspešno in aktivno izvajanje evropske kohezijske politike. Med najpomembnejšimi sta bili priprava dogovorov za razvoj regij in izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji v obdobju 2014–2020, s poudarkom na celostnih ukrepih za trajnostni urbani razvoj, ukrepih lokalnega razvoja, ki ga vodi Skupnost – CLLD ter problematiki digitalne Slovenije 2020. Pomembno vlogo pri nemotenem izvajanju nalog pa ima tudi pravočasna sprememba 20. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki deluje kot pobudnik posvetovanj, usklajevanj, sodelovanj in skupnega delovanja ministrstev ter razvojnih partnerjev za Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško regijo, se je sestal na 10. redni seji. Poleg vodstva in članov razvojnega sveta so se seje udeležili tudi predstavniki nekaterih pristojnih ministrstev, med njimi minister Zdravko Počivalšek (MGRT), ministrica Alenka Smerkolj (SVRK) ter Anton Peršak, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.
Dejstvo je, da je potrebna čim prejšnja uskladitev dogovorov za razvoj regij, ki so podlaga za uspešno in učinkovito izvajanje evropske kohezijske politike ter črpanje EU sredstev, zato je razvojni svet izrazi pričakovanje po hitrejši odzivnosti pristojnih ministrstev in konkretnih odgovorih. Kot je izpostavila predsednica sveta mag. Lilijana Madjar, je nujno, da se zadeve začnejo hitreje premikati: »V regijah smo dolgoročno in trajnostno identificirali konkretne potrebe, definirali razvojne potenciale, izzive in priložnosti ter oblikovali projekte, ki so izredno pomembni za nadaljnji razvoj tako regij kot tudi države. Naša ključna naloga v letu 2016 je, da čim prej pričnemo z realizacijo omenjenih projektov, zato pa je nujno potreben teritorialni dialog, na katerega že predolgo čakamo«. Regije kljub večkratnim pozivom še vedno niso prejele odgovorov glede ključnega izvedbenega instrumenta regionalne politike, dogovorov za razvoj regij (DZZR), ki so bili na ministrstvo (MGRT) poslani že 15. 12. 2015, in v katerih so regije opredelile svoje prioritete ter najbolj pomembne regijske, medregijske in sektorske projekte. »Želimo si, da bi pristojna ministrstva prepoznala postavljene prioritete in postala zanesljiv partner regionalnega razvoja, saj le tovrstno sodelovanje predstavlja temelj uspešnega celovitega razvoja,« je poudarila Madjarjeva.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je opozoril na spremembo, ki se je zgodila glede na prejšnje programsko obdobje. Evropska sredstva regijam niso več na voljo v obliki regijskih kvot, iz katerih bi se lahko financirali ključni regijski projekti po odločitvi razvojnega sveta regije, ampak je sedaj treba prek dogovorov za razvoj regij z ministrstvi usklajevati posamezne projekte in poiskati tiste, ki so pomembni tudi za državo in Evropsko unijo. Sodelovanje in usklajevanje pa je aktivnost, ki v Sloveniji pri praktično vseh vprašanjih zahteva precej časa. Vsi predloženi projekti ne bodo mogli biti potrjeni. Potrebno bo razumevanje in sodelovanje, saj so dobri projekti v skupnem interesu regij in ministrstev. »Ker smo prve korake v tej smeri že naredili, sem optimist in verjamem, da lahko gremo naprej. Regionalni razvojni programi so že bili sprejeti v vseh 12 razvojnih regijah. Do dogovorov pa bo treba opraviti še precej dela,« je dejal minister Počivalšek.
Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je izrazila prepričanje, da se bo v okviru teritorialnega dialoga skupaj z ostalimi ministrstvi našlo ustrezne rešitve oz. skupen jezik za odprta vprašanja. Poudarila je, da je Sloveniji v obdobju 2014–2020, v primerjavi z obdobjem 2007–2013, na voljo manj sredstev, kar je posledica naše večje razvitosti. Operativni program, ki je usmerjen v štiri ključna področja za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, po njenih besedah ne vključuje posebne prednostne osi za regionalni razvoj in posledično tudi ne posebne finančne alokacije ali kvot sredstev po regijah. To po besedah Alenke Smerkolj pomeni, da projektni predlogi v okviru razumevanja in pristopa regionalnega razvoja konkurirajo vsem ostalim. Kot pomemben finančni mehanizem na lokalni oz. regionalni ravni je ministrica omenila Celostne teritorialne naložbe in instrument za podporo lokalnemu razvoju, kjer je iz različnih evropskih skladov skupaj na voljo skoraj 200 milijonov evrov. Ker trenutne finančne spodbude države, vključno s sredstvi kohezijske politike, še vedno temeljijo na subvencijah je ministrica Smerkolj še izpostavila, da naložbeni načrt za Evropo kaže jasno smer in da se bodo razvojna sredstva v prihodnje dodeljevala predvsem v obliki finančnih instrumentov. Tudi zato SVRK veliko aktivnosti posveča prav pripravi na izvajanje finančnih instrumentov, za katere je v obdobju 2014–2020 rezerviranih 450 milijonov evrov.