11. 03. 2019

Razvojni svet KRZS z intenzivnimi prizadevanji za zagotovitev sredstev za nadaljnji razvoj regij

Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija (Razvojni svet KRZS) je na 15. redni seji v sredo, 6. marca 2019, obravnaval Izhodišča za Strategijo razvoja kohezijske regije Zahodna Slovenija do leta 2030. Seja je potekala ob prisotnosti dr. Iztoka Puriča, ministra pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ter sodelavcev SVRK, ki so podali konkretne informacije o stanju črpanja evropskih kohezijskih sredstev v aktualni perspektivi ter informacije o pogajanjih in programiranju evropske kohezijske politike 2021–2027. Seje so se udeležili tudi ključni predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki so predstavili trenutno stanje glede izvajanja mehanizma Dogovora za razvoj regije (DRR).   

Minister Purič je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da se lahko na seji pobliže spozna z delovanjem in aktivnostmi Razvojnega sveta KRZS ter podal pogled na trenutno stanje izvajanja evropske kohezijske politike v aktualni perspektivi: »Z odlično ekipo SVRK z optimizmom gledamo na zaključek te perspektive, ne glede na to, da se zavedamo, da nas na mnogih področjih čakajo še številni izzivi. Kot ugotavljamo na SVRK, bodo ti izraziti zlasti pri delovanju posredniških organov in ministrstev, saj bo realizacija številnih projektov, ki so pred nami, brez dodatne kadrovske podpore težko izvedljiva. Vsi skupaj si prizadevamo, da to ne bi bili tisti razlogi, ki bi onemogočali izvedbo na terenu. To je namreč skupen projekt celotne države in vseh nas in le skupaj, s sodelovanjem, dogovarjanjem, medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem lahko dosežemo te cilje«, je še poudaril.

Glede na izzive, ki se obetajo ob zaključevanju aktualne perspektive, je tako Razvojni svet KRZS sprejel sklep, da se na Vlado RS naslovi pobuda, da se že pred morebitnimi zapleti na račun kadrovske podhranjenosti na ministrstvih, ta čim prej primerno okrepijo. Razvojni svet KRZS tako poziva Predsednika Vlade RS, da pristojnim ministrstvom, ki v sistemu izvajanja Evropske kohezijske politike (EKP) opravljajo vlogo posredniških teles in organa upravljanja, omogoči ustrezno kadrovsko strukturo, da bodo v prihodnjih treh letih uspela pravočasno obravnavati številne vloge za neposredno potrditev operacij in izvajati podporo projektom iz dogovorov z razvoj regij ter bodo s tem omogočila uspešno črpanje evropskih sredstev.

Kot je povedal Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj, MGRT, so bili v lanskem letu podpisani dogovori z vsemi 12 razvojnimi regijami. Vseh projektov, ki so vključeni v dogovore, je v Sloveniji 240, od tega 59 v štirih razvojnih regijah iz KRZS, večina od njih pa še ne izpolnjuje pogojev za izvedbo. Informacija MGRT, da bo najavljen poziv (predviden do 15. aprila 2019 z rokom za dopolnitve do konca junija 2019) zadnja možnost za zamenjave oziroma uvrščanje novih projektov v dogovor na podlagi drugega povabila, je naletela na izrazito neodobravanje članov Razvojnega sveta KRZS, saj to pomeni grožnjo, da bodo razvojna sredstva za razvojne regije izgubljena. Razvojni svet KRZS je zato sprejel sklepa, da je treba nosilcem projektov zagotoviti dovolj časa za pripravo projektov in razvojnim regijam za dopolnitve dogovorov, in sicer do 1. 5. 2020, ter da se pravila, kot so bila postavljena, ne smejo spreminjati.

Vsi indikatorji kažejo, da bo Kohezijska regija Zahodna Slovenija kot razvitejši del Slovenije v naslednji finančni perspektivi deležna znatnega zmanjšanja kohezijskih sredstev. Kot je povedal Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko, SVRK, se bo Evropski kohezijski politiki (EKP) za obdobje 2021–2027 obseg sredstev na ravni EU predvidoma znižal za 11 %, alokacije na nivoju Slovenije pa bodo predvidoma manjše za 9 %, kar pomeni, da bo Sloveniji po trenutnih napovedih namenjenih 3.1 milijarde EUR sredstev. Predvidoma se bo zmanjšal tudi odstotek sofinanciranja projektov. Kohezijska regija Zahodna Slovenija velja po statističnih podatkih Eurostata 2014/2016 za regijo v prehodu, kar pomeni, da bodo projekti deležni le 55 % sofinanciranja. V kolikor se bo programiranje zamaknilo in bo Slovenija prešla med bolj razvite regije, pa bo ta delež še manjši. 

Člani Razvojnega sveta KRZS so prepričani, da to dejstvo nikakor ne sme vplivati na prihodnji razvoj kohezijske regije, zato so oblikovali Izhodišča za Strategijo razvoja KRZS 2030, ki zajemajo ključne izzive in razvojne potrebe kohezijske regije Zahodna Slovenija do leta 2030 ter kažejo na to, kakšen razvoj kohezijske regije si želijo v bodoče. Ob tem poudarjajo, da bo treba izpad kohezijskih sredstev nujno nadomestiti s sredstvi iz nacionalnega proračuna. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta KRZS: »Že dalj časa ugotavljamo, da kohezijska regija Zahodna Slovenija ni samo razvita, ampak tudi zelo heterogena - velike razlike v razvitosti so tako med regijami kot znotraj njih. Ker je za zadnje desetletje oziroma še dlje značilno, da so v Sloveniji sredstva za razvojne projekte praviloma zagotovljena le iz evropskih kohezijskih sredstev, napovedi pa kažejo na veliko zmanjšanje razvojnih virov v zahodnem delu države, obstaja veliko tveganje, da se ogrozi nadaljevanje skladnega razvoja, ne samo regije, ampak celotne države in tudi širše. Zato smo pripravili izhodišča za strategijo razvoja KRZS, s katerimi želimo odločevalce opozoriti na neizogibne pasti prihodnjega razvoja, in s sodelovanjem vseh odgovornih poiskati sistemske in dolgoročne rešitve«.